http://ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner1gk-is-584.jpglink
http://ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner3gk-is-584.jpglink
http://ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner4gk-is-584.jpglink
http://ao-trzic.si/modules/mod_image_show_gk4/cache/banners.baner5gk-is-584.jpglink

Beluha

Beluha 4506m - nizek velikan v osrčju Altaja

Odprava na Beluho (4506m) je potekala skoraj po planu. V planu sta bili dve varianti. Prva je bilo prečenje štirih vrhov, ki je zaradi velike količine novega snega, ki je padal med našim prihodom žal odpadla, druga pa se je končala uspešno s kar precejšnjim naporom tudi zaradi novega snega. Iz doline sva potrebovala do začetke grebena tri dni na višino cca. 3400m (sedlo Delone). Tu se je stvar začela zares. Vzhodni greben, kombinirano plezanje do četrte stopnje, skala solidna, greben z velikimi opastmi, višje ko se položi pa globok sneg. Pik Delone sva dosegla okrog druge ure popoldan. Ker je sonce že malo omehčalo nov sneg so se nama delale nepopisne cokle in sva težko varno napredovala, zato sva sklenila, da poiščeva primerno mesto za bivak. Prostor za šotorček sva pripravila na skalnem pomolu nad severno steno, kjer sva prenočila. Naslednji dan sva v nekoliko slabšem vremenu sestopila na sedlo in opravila še z vzhodnim lažjem grebenom Beluhe in tako peti dan zjutraj osvojila vrh. Sestopila sva po smeri normalnega pristopa in se še isti dan vrnila v tabor 1 na višino 3000m. Naslednji dan pa sestopila k Akkemskemu jezeru v bazo.

Vzpon je bil kar odmeven pri ruskih alpinistih, saj sva ga opravila v dnevu in pol, oni pa ga opravijo v dveh ali celo treh dnevih in sva bila kar pohvaljena. (greben nima veliko ponovitev)

Prava odprava - avantura, res je izjemen gorski okoliš, ki še ni tako skomercializiran, kar nama je bilo še posebej všeč. Vreme nam je bilo tokrat večinoma naklonjeno zato tudi uspeh ni izostal. Tudi druga skupina Lidija in njen vodnik Denis s kolegom Aleksandrom so dan za nama osvojili vrh po normalnem pristopu in tako zaokrožili skupni uspeh odpravice.

V naslednjih dneh smo sestopili v dolino, se z raftom spustili po reki Katun, si ogledali mesto Gornje Altajsk in dodobra spoznali življenje domačinov - zanimivo.

Kaj več ob kakšni priliki ko pripraviva predavanje.

 

Klara in Milan Meglič

Nazadnje urejano naPonedeljek, 13 Avgust 2018 20:07
  • Oceni ta predmet
    (4 glasovi)
  • Objavljeno v Utrinki
  • Beri 1322 krat

Pustite komentar

Prijavite se za komentiranje
nazaj na vrh

Zadnje objave

  • 1
  • 2
Prev Next
Mladinska smer po šestdesetih letih ponovno

Mladinska smer po šestdesetih letih pono…

Smer danes ni bila naključno izbrana, ampak z določenim namenom. Letošnj...

Krajcarca v Zadnjiškem Ozebniku

Krajcarca v Zadnjiškem Ozebniku

Z Janezom nama Dolomiti niso bili naklonjeni ("mau sva cagova"), zato sv...

Smer zaspancev

Smer zaspancev

In Beno je bil zjutraj res zaspan, zvečer se je ujel v past gasilske ves...

ALPINISTIČNI VODNIK MOJSTROVKE

ALPINISTIČNI VODNIK MOJSTROVKE

So stene in so stene ki te pritegnejo. Skupaj s Trapezom Draškega vrha, ...